Vpisovanje dijakov na fakultete
Vse misli dijakov četrtih letnikov na gimnazijah so v maju in juniju
usmerjene le v eno točko: maturo in vpis na fakulteto. No, morda ne
vse misli, zagotovo pa vsaj omembe vreden del. Tja bodo usmerjene
vsaj do 23. julija, ko bo končno znano, ali smo na faks sprejeti ali
ne, saj je ocenjevanje mature očitno tako zahteven projekt, da traja
več kot en mesec.
Nato pa težko pričakovani vpis na fakultete, ki bo potekal od 25.
julija do 18. avgusta na vseh 52 slovenskih fakultetah, treh akademijah
in sedmih visokih šolah. Te so vključene v 4 univerze: ljubljansko,
mariborsko, primorsko in novogoriško, nekaj pa je tudi samostojnih
izobraževalnih zavodov. Nekateri izmed njih že izvajajo študije po
bolonjskem programu. Ta je bil zasnovan na konferenci v Bologni leta
1999 in vanj je vključenih 31 evropskih držav. Glavna cilja programa
sta harmonizacija akademskih nazivov širom Evrope in usklajevanje
študijskih programov, kar bo omogočilo lažje prehajanje študentov
med domačimi in evropskimi fakultetami. S programom so zaenkrat še
nekatere težave, saj se izvaja šele nekaj let, vendar kljub številnim
kritikam počasi dobiva zagon.
Prehod iz srednje šole na fakulteto pa ne pomeni samo spremembe načina
dela in v primeru velikega števila Kranjčanov delovnega okolja, ampak
tudi načina življenja. Mnogi se bodo odločili za selitev v mesto,
kjer stoji tudi njihova fakulteta, in to pomeni iskanje stanovanja.
Nastanitev je mogoča tudi v študentskih domovih (v Ljubljani jih je
25), vendar mora kandidat za to izpolnjevati določene pogoje (oddaljenost
doma od fakultete, družinski dohodek, ...). Druga možnost je subvencionirano
bivanje pri zasebnikih, ki prav tako zahteva določene pogoje, in pa
najem sobe pri zasebniku. Cene za najem sobe, ki jo deliš z drugimi,
se vrtijo okoli 190 evrov na mesec, kar pa še ne vključuje stroškov.
Različne možnosti za nastanitev si lahko ogledate na borzi študentskih
sob in stanovanj (www.uni-info.si).
Pomembna je tudi prehrana, ki je subvencionirana v obliki bonov. Vsak
študent dobi na mesec toliko bonov, kolikor je delovnih dni, kupi
pa jih lahko le na štirih prodajnih mestih v Ljubljani.
Univerza v Ljubljani pa ima dobro razvit tudi sistem tutorstva - sistematičnega
vodenja študentov skozi študij, pri čemer pa se ne osredotočajo strogo
na njihov akademski razvoj ali na težave pri študiju, temveč tudi
na njihov osebnosti razvoj. V naslednjem šolskem letu bo brucom posebej
koristilo uvajalno študentsko tutorstvo, ko jih bo v začetek šolskega
leta in novo obdobje v življenju popeljal študent tutor ter jim s
svojim znanjem skušal kar najbolje pomagati.
Bodoči bruci bomo torej deležni precejšnje pomoči, imeli pa bomo tudi
možnost obiskovanja obštudijskih dejavnosti, ki jih organizirajo študentska
društva. Eno izmed njih je tudi Društvo ŠOLT, ki organizira jezikovne
in druge tečaje, kot je tečaj gojenja bonsajev. Dolgčas nam torej
zagotovo ne bo, če pa se bo kot kolateralna škoda pojavila tudi diploma,
bo pa tudi v redu.
Anketa
Kaj pričakuješ od faksa?
Marko: Največja sprememba bo v številu ur, ki jih bom preživel
za knjigo, v primerjavi s srednjo šolo. Pa tudi časa bo manj, zaradi
prevoza in vaj, ki jih imaš na faksu, tako da bo težko ohraniti stike
z vsemi prijatelji. Družabno življenje bo najbrž malo trpelo, ampak
pustimo se presenetiti in počakajmo na jesen!
Martin: Prehod iz srednje šole na faks se mi zdi nekakšna prelomnica
v življenju nas, dijakov. Kar se tiče življenja, vstopamo v najlepša
leta, saj bomo imeli več časa zase, lahko bomo študirali le tisto,
kar nas veseli pa še hrana bo na bone (haha). Po drugi strani pa se
skupaj s tem prehodom veča tudi naša odgovornost in težnja po resnosti.
Predavanja ne bodo več obvezna, zato bomo sami odgovorni da predelamo
snov za kolokvije in izpite.
tekst in foto: Jan Grilc |
